Kratke analize
V kratke analize sodijo obširnejši prispevki, ki obravnavajo aktualne tematike, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost. Običajno se nanašajo na objavljene kazalnike in dokumente ali pa gre za spremljanje učinkov aktualnih dogodkov. Avtorji prispevkov so strokovnjaki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture
Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja vsakoletnega usklajevanja minimalne plače. V obdobju 2008–2013 je imela Slovenija najvišjo realno rast...
Zunanjetrgovinska menjava s covid-19 povezanimi proizvodi
Ob širjenju epidemije covid-19 po svetu so se pojavile tudi začasne prekinitve v mednarodni trgovinski menjavi posameznih proizvodov, ki so pomembni za boj proti njej. Covid-19 proizvodi, opredeljeni po nedavnem WCO-WTO seznamu, predstavljajo približno 4 % svetovnega izvoza. Največjih pet svetovnih izvoznic covid-19 proizvodov je leta 2018 zagotovilo kar polovico celotnega svetovnega uvoznega...
Spremembe v strukturi zaposlenih in vpliv na rast plač
V analizi poskušamo odgovoriti na vprašanje, kako spremembe v strukturi zaposlenih vplivajo na rast plač skozi daljše časovno obdobje. Višina plač se namreč razlikuje med sektorji, ki zaposlujejo delovno silo različnih izobrazbenih, poklicnih, demografskih idr. struktur. Ko se demografsko-zaposlitvena struktura skozi čas spremeni, lahko to vpliva na rast povprečne plače v državi. Spremembe v...
Vpliv epidemije COVID-19 na turistično dejavnost
Turizem je ena izmed pomembnejših panog v svetu, saj poleg vpliva na bruto domači proizvod vpliva tudi na razvoj manj razvitih območij, na zaposlitev lokalnega prebivalstva in povečanje obsega naložb, pomembni pa so tudi neekonomski učinki turizma. Pandemija koronavirusa v kombinaciji s strogimi zajezitvenimi ukrepi pomeni velik negativni šok za turizem po svetu in v Sloveniji. Trenutno...
Vplivi Covid-19 na nekatere vidike kakovosti življenja in družbene blaginje
V začetku leta je v večini držav sveta prišlo do pojava in nenadzorovanega širjenja novega koronavirusa. Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19, s čimer je sledila razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije. Od takrat dalje je bila sprejeta vrsta omejitvenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa in ohranjanja zdravja prebivalstva. V le nekaj tednih so se življenja...
Konjunkturni pregled kazalnikov konkurenčnosti
V letu 2019 se je gospodarska rast v Sloveniji opazneje upočasnila, v izvoznem delu gospodarstva že tekom leta 2018. Razmere na trgu dela so bile še ugodne - relativno visoka rast plač in zaposlenosti – in so z običajnim zamikom odražale predhodno visoko aktivnost ter (vse bolj demografsko pogojeno) pomanjkanje delovne sile. To je privedlo do povišanja razmerja med stroški dela in ustvarjeno...
Indeks razvojne ogroženosti 2019
Indeks razvojne ogroženosti (IRO) je kazalnik, ki ga skladno z določili Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja uporabljamo za spremljanje regionalnega razvoja. Kaže razvojno ogroženost oziroma razvitost razvojnih (statističnih) regij in sodi med sestavljene kazalnike. V kratki analizi smo naredili nov izračun na osnovi podatkov, razpoložljivih do 31. 3. 2019 (to so podatki od leta...
Negotovost izračunov proizvodne vrzeli
Proizvodna vrzel je pogosto uporabljan makroekonomski kazalnik stanja gospodarskega cikla, njena ocena pa je pomembna pri vodenju ekonomskih politik. Proizvodna vrzel izraža odstotno razliko med dejanskim realnim BDP in njegovo potencialno ravnjo. Potencialni BDP ni neposredno izmerljiv in je izračun podvržen precejšnjim negotovostim. To je lahko posledica več dejavnikov, med katerimi so:...
Ekološki odtis Slovenije in EU v obdobju 2000–2016
Ekološki odtis, ki ga Omrežje za globalni ekološki odtis (Global Footprint Network) izračunava kot primerjavo med človekovim povpraševanjem po naravi in zmožnostjo njene regeneracije, je sintezni kazalnik trajnosti. V Strategiji razvoja Slovenije, kjer je odtis naveden kot eden izmed kazalnikov uspešnosti doseganja trajnostnega razvoja, je postavljen cilj, da se do leta 2030 zniža za petino....
Zadolženost podjetniškega sektorja
Zadolženost podjetniškega sektorja se je v obdobju 2009–2018 zmanjšala na raven pred pospešitvijo rasti kreditov, vendar se v zadnjih dveh letih kažejo prvi znaki njene krepitve. Celotni dolg se zvišuje že zadnji dve leti, prav tako sta se v zadnjem letu rahlo zvišala tudi finančni dolg in prezadolženost, medtem ko se bančni dolg še naprej znižuje. Kljub prvim znakom krepitve zadolženosti se...