Ekonomsko ogledalo


Ekonomsko ogledalo

Ekonomsko ogledalo št. 3/2020

Posledice epidemije koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev so v marcu že močno negativno vplivale na aktivnost v evrskem in slovenskem gospodarstvu. Širitev epidemije v sosednjih državah in pomembnejših partnericah je vplivala na upad povpraševanja in motnje v nabavno-prodajnih verigah. Sredi meseca so bili v Sloveniji sprejeti ukrepi, ki so med drugim prepovedali vse nenujne storitvene dejavnosti. Nekatera podjetja so se odločila za zaustavitev proizvodnje, močno je upadel tudi promet domačih in tujih tovornih vozil. Padec gospodarske aktivnosti kaže tudi podatek o porabi elektrike, ki je bila od sredine marca za okoli petino nižja kot pred letom. Tudi razmere na trgu dela so se sredi marca začele poslabševati – število brezposelnih oseb je začelo izraziteje naraščati. V drugi polovici aprila in začetku maja se je njihovo povečevanje nekoliko umirilo. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb, kar je petina več kot pred letom, 10. maja pa jih je bilo po neuradnih dnevnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje 89.635. Razpoloženje se je aprila v vseh dejavnostih še močno poslabšalo. Na najnižjo raven v zadnjih petnajstih letih je padlo tudi zaupanje potrošnikov.

Gospodarska klima v evrskem območju se je aprila nadalje močno poslabšala, kar nakazuje na izrazito znižanje gospodarske aktivnosti v prvi polovici leta. Sestavljeni kazalnik PMI se je z največjim mesečnim upadom do sedaj znižal na najnižjo zabeleženo vrednost in bil tako precej nižje kot leta 2009. Najizraziteje do sedaj se je zmanjšalo zaupanje v storitvenih dejavnostih, kazalnik za predelovalne dejavnosti pa se je znižal na podobno raven kot v času svetovne finančne krize. Tudi mesečni padec kazalnika ESI je bil največji v zgodovini merjenja, s čimer se je približal ravnem iz gospodarsko finančne krize leta 2009. Padec zaupanja je bil izrazit v vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v storitvenih dejavnostih in trgovini. Zaradi nižjega povpraševanja in obsežnih zaustavitev v gospodarstvu se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju po prvi predhodni oceni Eurostata v primerjavi s četrtletjem prej znižal za 3,8 %, kar je njegov največji zabeleženi upad. V drugem četrtletju se sodeč po kazalnikih zaupanja pričakuje še večji padec.

Mednarodne institucije svetovnemu gospodarstvu v letošnjem letu napovedujejo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Recesija bo prizadela tako razvite kot tudi države v razvoju. Po napovedih IMF in EK se bo evrsko gospodarstvo, ob predpostavki umirjanja epidemije v tem četrtletju, letos skrčilo za 7,5-7,7 %, naslednje leto pa okrevalo za 4,7-6,3 %. V recesiji bodo vse države evrskega območja, vendar se pričakujejo precejšnje razlike pri upadu gospodarske aktivnosti in njeni oživitvi naslednje leto. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se bo po napovedih EK letos povišala s 7,5 % na 9,5 %, nato pa naj bi se leta 2021 nekoliko znižala. Inflacija (HICP) v evrskem območju bo po napovedih EK zaradi upada povpraševanja in padca cen nafte letos znašala le 0,2 % (1,1 % leta 2021). Napovedi institucij so povezane z izredno visoko negotovostjo in pretežno negativnimi tveganji, saj bi lahko imelo daljše trajanje oziroma ponovni izbruh epidemije veliko večje negativne posledice za gospodarsko rast.

Cene nafte so se aprila nadalje znižale na zgodovinsko nizke vrednosti. Povprečna dolarska cena soda nafte brent se je v primerjavi z mesecem prej znižala za 43 % in aprila znašala 18,5 USD, kar je najnižje po juniju 1999. Medletno so bile dolarske cene nafte nižje za 74 %. Znižanje evrskih cen je bilo podobno. Na rekordno nizko ceno nafte so vplivali predvsem nizko povpraševanje in posledično prekomerne zaloge nafte na svetovnih trgih ter cenovna vojna največjih svetovnih proizvajalcev. Mednarodne institucije pričakujejo, da bodo do odprave neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem cene nafte ostale nizke in nestanovitne.

Po tem ko je marca prišlo do opaznejše depreciacije valut posameznih trgovinskih partneric v primerjavi z evrom, se je nominalni efektivni tečaj aprila stabiliziral. Širjenje epidemije koronavirusa po svetu je povzročilo tudi večja nihanja deviznih tečajev. Izrazito depreciacijo do evra so v marcu beležile predvsem valute držav izvoznic energentov (npr. Rusija), držav z že prej nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem (npr. Turčija) ter Velika Britanija, kot posledica negotovosti povezanih z Brexitom. Relativno stabilen pa je ostal tečaj evra do drugih t. im. »varnih« valut (ameriškega dolarja, švicarskega funta in japonskega jena). Aprila so bila devizna nihanja povečini manj izrazita. Nominalni efektivni tečaj, ki prikazuje razmerje med evrom in košarico valut trgovinskih partneric glede na njihovo pomembnost v zunanjetrgovinski menjavi s Slovenijo, je ostal na podobni ravni kot marca.

Širjenje koronavirusa in sprejetje ukrepov za njegovo zajezitev je zmanjšalo aktivnost večine dejavnosti, zlasti nekaterih tržnih storitev. Zaradi prepovedi opravljanja večine storitvenih dejavnosti se je marca znižala prodaja v nenujnih segmentih trgovine. Močan upad prihodka zato pričakujemo tudi v gostinskih in nastanitvenih storitvah, na kar bo vplivalo tudi strmoglavljenje turističnega obiska. Epidemija koronavirusa v Evropi je preko padca tujega povpraševanja in zaradi motenj v dobavnih verigah močno negativno vplivala tudi na obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoz blaga. Padec gospodarske aktivnosti sredi marca potrjuje tudi podatek o porabi elektrike, ki je v Sloveniji od izbruha epidemije medletno okoli petino nižja. V enakem obdobju se je zmanjšal tudi promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki se z rahljanjem ukrepov po veliki noči postopoma krepi, a še ostaja medletno precej nižji. 

Blagovna menjava, predvsem z državami EU, se je marca ob razmahu epidemije koronavirusa, zlasti v naši soseščini, opazno znižala. Potem ko se je izvoz blaga z državami EU postopno umirjal že več mesecev, so na marčno opazno znižanje vplivali predvsem ukrepi za zajezitev epidemije v naših glavnih trgovinskih partnericah. Najbolj se je znižal izvoz v Italijo, kjer se je, poleg zaprtja večine trgovin, v drugi polovici meseca zaustavila tudi vsa nenujna proizvodnja. Ob motnjah v mednarodnih prevozih, občutno slabših pričakovanjih glede naročil in sprejetju ukrepov za zajezitev epidemije v Sloveniji se je marca opazno znižal tudi uvoz. 

Rast storitvene menjave se je že pred razmahom epidemije upočasnila. Zaradi upočasnjevanja mednarodne trgovine se je v prvih dveh mesecih letos opazneje umirila predvsem rast izvoza transportnih storitev, ki predstavlja več kot četrtino celotnega izvoza storitev. Začetek epidemije koronavirusa v soseščini na promet in tudi turizem februarja še ni imel opaznejših posledic, saj je trošenje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov ostalo na podobni ravni kot konec lanskega leta. Opazno pa sta se v prvih dveh mesecih okrepila rast izvoza in uvoza IKT storitev, predvsem z informacijskimi dejavnostmi povezanih storitev. Rast uvoza storitev se je pod vplivom upočasnjevanja mednarodne trgovine prav tako upočasnila.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je marca ob širitvi epidemije koronavirusa močno znižala. Zaradi padca tujega povpraševanja in motenj v dobavnih verigah se je proizvodnja v večini dejavnosti opazno znižala, saj so se nekatera podjetja odločila za zaustavitev proizvodnje. Padec je bil najbolj izrazit v proizvodnji za investicije in za trajno široko porabo, nekoliko manjši v proizvodnji za vmesno porabo.. Rast pa se je nadaljevala v proizvodnji netrajnih proizvodov za široko porabo, kamor se uvrščata prehrambna in farmacevtska industrija.

Pričakovanja predelovalnih podjetij so se na začetku drugega četrtletja v negotovih gospodarskih razmerah močno poslabšala, še najmanj v proizvodnji netrajnega blaga za široko porabo. Večina kazalnikov pričakovanj, pa tudi trenutnega stanja je aprila dosegla podobno nizke ali nižje vrednosti kot konec leta 2008 in v prvi polovici leta 2009. Večina anketiranih podjetij je bila že marca pesimistična glede proizvodnje v drugem četrtletju, aprila pa se je njihov delež precej povečal. Izvozna naročila, ki zaradi visoke izvozne usmerjenosti predelovalnih dejavnosti v veliki meri določajo obseg proizvodnje, so bila aprila za večino anketiranih podjetij nižja kot običajno. Delež podjetij z nižjimi tujimi naročili je bil največji v proizvodnji proizvodov za investicije, ki pa so manj pesimistična glede tujega povpraševanja in proizvodnje v prihodnjih mesecih kot podjetja, ki proizvajajo blago za vmesno porabo in so močno vpeta v globalne verige vrednosti, ter podjetja, ki proizvajajo trajno blago za široko porabo. Trenutne razmere so zaenkrat najmanj prizadele podjetja, ki proizvajajo netrajno blago za široko porabo. Kljub podobno nizki vrednosti kazalnika tujih naročil kot v drugih namenskih skupinah so ta podjetja v povprečju najmanj pesimistična glede prihodnjega tujega povpraševanja, proizvodnje pa tudi zaposlovanja. 

Aktivnost v gradbeništvu se je, po znižanju sredi lanskega leta, proti koncu leta povečala in v začetku letošnjega še pospešila. Aktivnost se je povečala v vseh treh segmentih gradbeništva: najbolj v gradnji inženirskih objektov, pa tudi v gradnji nestanovanjskih stavb in gradnji stanovanjskih stavb. Nove pogodbe in zaloga pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, so se v prvi polovici lanskega leta znižale, v nadaljevanju pa okrepile. Ugodna gibanja so se nadaljevala tudi v prvih dveh mesecih letos, ko koronavirus še ni zajel Evrope.

Prodaja v trgovini je na začetku leta ostala podobna kot ob koncu lanskega leta, marca pa je v nekaterih segmentih močno upadla. Na ugodna gibanja v prvih dveh mesecih sta vplivali nadaljnja umirjena rast zasebne potrošnje in visoka aktivnost v nekaterih panogah, ki so povezane s trgovino (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet idr.). Z razširitvijo epidemije koronavirusa v Slovenijo in zaprtjem prodajaln z nenujnim blagom sredi marca, so se razmere v trgovini močno spremenile. Prodaja v trgovinah z živili, ki se je že februarja pod vplivom negotovosti močno povečala, se je po predhodnih podatkih zvišala tudi marca. Nasprotno so zaradi zaprtja prodajaln z nenujnim blagom marca močno upadli prihodki v trgovini na drobno z neživili (za več kot četrtino) in v trgovini z motornimi vozili (za več kot tretjino). 

Šibka rast prihodka tržnih storitev se je nadaljevala tudi februarja, ko še ni bilo prisotnega vpliva širitve koronavirusa, v nadaljnjih mesecih pričakujemo upad. Prihodek v prometu in drugih poslovnih dejavnostih je februarja ostal na ravni doseženi ob koncu lanskega leta. Ob rasti izvoznih prihodkov v računalniških storitvah je bila rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih še visoka. Zaradi znatne rasti v arhitekturno-projektantskih storitvah pa se je rast v strokovno-tehničnih dejavnostih celo pospešila. Pričakujemo, da bo imela manjša gospodarska aktivnost v Sloveniji in EU v marcu in aprilu precejšen negativen vpliv na storitvene dejavnosti, še zlasti prometne in poslovne. 

Nadaljnjo rast trošenja gospodinjstev je sredi marca prekinila razglasitev epidemije. Rast zasebne potrošnje se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka v prvih dveh mesecih nadaljevala. Na povečana sredstva je vplivala rast mase neto plač (na kar sta vplivali tudi zvišanje minimalne plače in sprememba pri dohodnini) in socialnih transferjev izplačanih v tem obdobju. Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih še okrepila izdatke za večino neživilskih proizvodov, za gostinske storitve, ob povečanju negotovosti pa tudi za živila in pijačo. Potrošnja slednjih se je po predhodnih podatkih nadalje okrepila tudi marca, medtem ko se je potrošnja za ostale vrste blaga in storitev ob uvedbi ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa močno zmanjšala.

Zaradi epidemije koronavirusa je obisk turistov marca strmoglavil, kar se bo odrazilo na gostinskem prihodku, ki se je februarja sicer še povečal. Februarska rast je bila povezana z nadaljnjim trošenjem domačega prebivalstva ter rastjo prenočitev in potrošnje tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov. Epidemija koronavirusa se je februarja odrazila le pri zmanjšanju prenočitev azijskih turistov v Sloveniji (medletno skoraj za petino), prenočitve tujih turistov pa so bile skupaj medletno višje za 3,7 %. Z razširitvijo koronavirusa po Evropi in zaprtjem vseh gostinskih in nastanitvenih obratov v Sloveniji, pa se je število vseh prenočitev marca medletno zmanjšalo za dve tretjini, kar se bo močno poznalo tudi pri gostinskem prihodku. 

Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila močno poslabšalo in je najnižje v zadnjih petnajstih letih. Zaradi širjenja epidemije koronavirusa so se poleg precejšnjega poslabšanja kazalnikov stanj v vseh dejavnostih močno znižala pričakovanja. Zaupanje se je najbolj zmanjšalo v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. V vseh dejavnostih (z izjemo gradbeništva) je bilo zaupanje aprila nižje kot v času ekonomsko finančne krize pred desetletjem. Na najnižjo raven, odkar so na voljo podatki (od leta 2005), pa je padlo tudi zaupanje potrošnikov. 

Zaradi epidemije koronavirusa se je z ustavitvijo javnega življenja in dela proizvodnje zmanjšala poraba elektrike. Poraba elektrike, ki je eden izmed pokazateljev gospodarske aktivnosti, je pričela padati v tretjem tednu marca ob razglasitvi epidemije, ko je bila nižja za 10 % glede na isti teden lani. Upad se je nato do začetka aprila povečal na okoli 20 % in ostal približno enak skozi večino meseca, v zadnjem tednu aprila pa se je znižal na 12 % . Izmed izbranih držav, prikazanih na sliki, je bil od začetka epidemije padec porabe najvišji v Italiji (tudi več kot 30 % v posameznem tednu), ki velja za prvo žarišče koronavirusa v Evropi. V drugih državah se je padec večinoma gibal okoli 20 %. Pri tem izstopa Nemčija, kjer padec porabe v glavnem ni presegel 10 %. Na začetku aprila se je ob sproščanju nekaterih zajezitvenih ukrepov upad začel opazneje zmanjševati zlasti v Italiji in Španiji, proti koncu aprila pa tudi ponekod drugod. 

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je po razglasitvi epidemije občutno zmanjšal, se od sredine aprila spet povečuje. Po skoraj 40-odstotnem upadu v prvih tednih po razglasitvi epidemije je bil v tednu prvomajskih praznikov primerjavi z enakim lanskim obdobjem za okoli petino nižji. Obseg voženj tujih tovornjakov je bil za blizu 30 % nižji kot pred letom, obseg prevoženih kilometrov domačih tovornjakov pa se je že precej približal ravnem pred ukrepi. Znižanje prometa tujih tovornjakov, ki je bilo na začetku epidemije precej večje kot domačih, se je zmanjšalo pod vplivom ukrepov EU za zagotavljanje prostega pretoka blaga na mejah ter z ublažitvijo ukrepov v nekaterih državah.

Razmere na trgu dela so se od sredine marca s sprejetjem ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa začele hitro poslabševati. Število delovno aktivnih je bilo v prvih dveh mesecih letos še medletno višje za 1,6 % (najbolj v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju), kar je za polovico manj kot pred letom. Pred epidemijo koronavirusa se je zaposlenost ob pomanjkanju domače delovne sile povečevala predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Registrirana brezposelnost se je po izbruhu epidemije v Sloveniji v drugi polovici marca začela hitro povečevati in je bila konec marca višja kot konec februarja. Čeprav se je hitro naraščanje števila brezposelnih v drugi polovici aprila upočasnilo, jih je bilo konec aprila 88.648 oz. 19,9 % več kot leto prej in 14,4 % več kot februarja 2020. Umiritev rasti v zadnjih tednih bi lahko bila povezana s pričakovanjem rahljanja nekaterih sprejetih zajezitvenih ukrepov in s sprejetjem drugega zakonodajnega svežnja za blažitev gospodarskih posledic krize.

V prvih dveh mesecih se je nadaljevala medletna rast plač. Višja kot pred letom je bila rast v zasebnem sektorju (5,7 %; lani 4,3 %); k rasti je ob še relativno nizki brezposelnosti in pomanjkanju delovne sile, prispeval tudi januarski dvig minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači iz leta 2018. Plače so se najbolj povišale v nekaterih dejavnostih z nadpovprečnim deležem zaposlenih z minimalno plačo (predelovalne dejavnosti, druge raznovrstne dejavnosti, trgovina in gostinstvo). Dvig minimalne plače je prispeval tudi k rasti plač v javnem sektorju, ki pa je bila ob manjšem obsegu izplačanih napredovanj ob koncu lanskega leta opazno nižja kot lani (3,2 %; lani 5,2 %).

Cene življenjskih potrebščin so bile aprila medletno nižje. Posledice ukrepov držav za preprečitev širjenja epidemije koronavirusa so občutno vplivale na znižanje cen naftnih derivatov, ukrep Vlade RS pa tudi na cene električne energije. Skupno so k deflaciji prispevale 2,2 o. t., brez prilagajanja trošarin na naftne derivate pa bi bil negativni prispevek še za 0,1 o. t. večji. Cene trajnega blaga so ostale medletno nižje (-2 %), tokrat pa so bile medletno nižje tudi cene poltrajnega blaga (-2,8 %). Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica drugačnega zajema podatkov zaradi zaprtja velikega dela tovrstnih trgovin in deloma tudi manjšega povpraševanja po tovrstnem blagu. Še naprej se je zaradi večjega povpraševanja krepila rast cen hrane, ki je tako presegla 5 %. Rast cen storitev se je nadalje umirila, pri čemer pa pri določenem delu cen, ki se gibljejo sezonsko, zajem zaradi ukrepov za omejitev epidemije ni bil mogoč (počitniški paketi, nastanitvene storitve, letalski prevozi) in so se upoštevale mesečne spremembe iz aprila lani. 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile marca, po več kot treh letih, medletno nižje (za 0,6 %). K nižjim cenam je največ prispevala izrazita umiritev rasti cen na domačem trgu, kjer so se zaradi ukrepov Vlade RS namenjenih blaženju posledic epidemije znižale cene električne energije. Nekoliko se je poglobil tudi padec cen v skupini surovin. Še nekoliko pa se je okrepila rast cen blaga za široko porabo. Na tujih trgih se je padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev nadalje nekoliko povečal, predvsem zaradi večjega padca cen v skupini blaga za široko porabo. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do februarja najvišji doslej, znašal je 3,5 mrd EUR oz. 7,0 % ocenjenega BDP. V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu presežku nadalje največ prispeval višji presežek v menjavi storitev s tujino, predvsem presežek v menjavi potovanj, telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev ter gradbenih storitev. Na višji presežek v menjavi blaga je vplivala krepitev neto izvoza blaga iz poslov posredovanja. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili nižji predvsem zaradi manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala, poleg tega so bila nižja tudi neto plačila obresti na zunanji dolg. Medletno nižji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi nižjega februarskega vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Medletna rast kreditov domačim nebančnim sektorjem se je zaradi rasti zadolževanja podjetij v prvih treh mesecih še naprej postopoma krepila. Kreditiranje podjetij se je nekoliko izraziteje krepilo že od začetka letošnjega leta. Marčevska mesečna rast pa je bila med višjimi v zadnjih 12 mesecih. Zadolževanje gospodinjstev se je od uvedbe obvezujočega makrobonitetnega instrumenta postopoma umirilo, predvsem zaradi izrazitega upočasnjevanja rasti potrošniških posojil, kjer se je rast v zadnjih petih mesecih (november 2019 – marec 2020) znižala za skoraj dve tretjini, na 4,5 %. Rast stanovanjskih kreditov je ostala nad 5 %. Vloge domačih nebančnih sektorjev so še naprej naraščale po več kot 6-odstotni stopnji. Nadaljevala se je hitra rast obsega vlog čez noč, ki predstavljajo že skoraj tri četrtine vseh vlog nebančnih sektorjev. Delež zamud nad 90 dni v bančnem sistemu se je v prvih dveh mesecih ohranjal nekoliko nad enim odstotkom. Obstaja pa veliko tveganje, da se bo zaradi poslabšanja gospodarskih razmer ob izbruhu epidemije, kljub sprejetim ukrepom, ponovno pričel povečevati.

Donosnosti do dospetja državnih obveznic evrskega območja so se aprila zaradi epidemije koronavirusa povišale. Visoka negotovost je vplivala, da se je del povpraševanja preusmeril v bolj varne naložbe, med katerimi so tudi obveznice jedrnih držav evrskega območja. Tako so se ob večjih potrebah po zadolževanju vseh držav izraziteje povečale le donosnosti do dospetja obveznic perifernih držav. Povečanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic je bilo med najizrazitejšimi, saj se je ta aprila glede na marec več kot podvojila, njen razmik do nemške obveznice pa je dosegel 120 b. t.

Zaradi znižanja davčnih prihodkov se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja v prvem četrtletju letos glede na lani podvojil. Rast skupnih prihodkov je pretežno izvirala iz socialnih prispevkov, višji so bili tudi nedavčni prihodki. Ob znižanju davčnih prihodkov, ki je izhajalo iz znižanja prihodkov iz DDV in trošarin , kjer so se posledice epidemije koronavirusa najprej pokazale, pa je bilo povečanje skupnih prihodkov bistveno nižje kot v prvem četrtletju lani. Med davčnimi prihodki, ki so bili medletno višji, so prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb, kot posledica vplačil akontacij davka za leto 2019, močno pa se je umirila rast prihodkov iz dohodnine, kot posledica sprejetih sprememb za razbremenitev davčnih zavezancev.  Prejeta sredstva iz EU so se medletno znižala, polovica prejetih sredstev pa je bila iz naslova skupne kmetijske politike.

Rast odhodkov je bila v prvem četrtletju 2020 le nekoliko nižja kot v enakem obdobju lani in večinoma še ni odražala posledic epidemije. Rast je večinoma izhajala iz povečanja transferov posameznikom in gospodinjstvom, kjer je bila podobno visoka kot lani, ter iz rasti plač in drugih sredstev za zaposlene, kjer se je še nekoliko okrepila. Masa plač je bila okrepljena pod vplivom povišanih izplačil na podlagi sprejetih dogovorov, povečana pa so bila tudi sredstva za plače, ki jih je ZZZS izplačal javnim zavodom v zdravstvu. Zaradi povečanih transferjev ZZZS javnim zavodom je bila v prvem četrtletju močno okrepljena tudi rast izdatkov za blago in storitve. Nasprotno se je rast investicij v prvem četrtletju prepolovila in je v celoti izhajala iz investicij na ravni občin. V nadaljevanju leta je pričakovati, da se bo skupna rast odhodkov okrepila, prihodki pa se bodo medletno zmanjšali, kar bo primanjkljaj konsolidirane bilance in tudi širšega sektorja država povečalo. Po oceni iz Programa stabilnosti 2020 bo primanjkljaj sektorja država (po metodologiji ESR) letos dosegel 8,1 % BDP.

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvem četrtletju pozitiven (43,9 mio EUR), predvsem zaradi marčnih vplačil za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike. Glavnino prihodkov so v prvem četrtletju tako predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (97,8 mio EUR - 35,2 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so nadpovprečno visoka vsak marec zlasti zaradi neposrednih plačil kmetom. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS v enakem obdobju prejetih 67,5 mio EUR (13,1 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 29,3 mio EUR (17,9 % planiranih prihodkov). Slovenija je v prvem četrtletju iz EU proračuna skupaj prejela 197,9 mio EUR, v proračun EU je bilo vplačanih 154,0 mio EUR.