Novice


Novice

Poročilo o razvoju: Ukrepe za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije

V marcu 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija koronavirusne bolezni. Z ogromnimi negativnimi učinki na gospodarski in socialni položaj bo močno spremenila tudi izhodišča za uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo spremlja Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsakoletno pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Trenutne razmere bodo kot posledica nujnih zaščitnih ukrepov močno vplivale na zmanjšanje gospodarske aktivnosti, hkrati pa so tudi pokazale, da je Slovenija na nekaterih področjih, kjer v preteklih letih ni sprejela ustreznih ukrepov ali je napredovala prepočasi, v času epidemije še ranljivejša (med njimi velik delež prekarnih zaposlitev, sistemska neurejenost dolgotrajne oskrbe, čakalne dobe v zdravstvu, pomanjkanje digitalnih spretnosti prebivalstva, administrativne ovire in dolgotrajnost nekaterih postopkov). Kratkoročno so absolutna prioriteta ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema, na gospodarskem področju pa ukrepi za blaženje posledic epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premoščanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in v največji možni meri zagotovili ohranjanje delovnih mest in družbenih potencialov. Ukrepe za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja pa je treba oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije, analiziranih v našem Poročilu o razvoju 2020.

Shema ključnih razvojnih izzivov Slovenije

 

Med ključnimi dolgoročnimi razvojnimi izzivi Slovenije, ki smo jih analizirali v POR 2020, izpostavljamo naslednje sklope:

-    pospešitev rasti produktivnosti z okrepljenimi vlaganji v (i) raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, (ii) digitalno preobrazbo in industrijo 4.0, (iii) znanje oziroma zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov, še zlasti t. i. znanj in spretnosti prihodnosti, ter
(iv) infrastrukturo za digitalno povezljivost in trajnostni razvoj;
-    prilagoditev demografskim spremembam z (i) ustrezno ureditvijo sistemov socialne zaščite za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev, storitev dolgotrajne oskrbe in dostojnega dohodka, (ii) zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile, (iii) okrepitvijo vseživljenjskega učenja in prilagajanja delovnih mest za daljše ostajanje v delovni aktivnosti in večjo vključenost starejših v družbo ter (iv) spodbujanjem zdravega načina življenja;
-    prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo s (i) pospešenim uvajanjem rešitev za bolj trajnostno mobilnost, (ii) uvajanjem nizkoogljičnih in krožnih poslovnih modelov, vključno z učinkovitejšim reševanjem problemov z odpadki ter (iii) bistvenim povečanjem zmogljivosti za večjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z učinkovitejšim umeščanjem projektov v prostor;
-    krepitev razvojne vloge države in njenih institucij z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravočasno prepoznavanje ter usklajeno in učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja, (iii) prestrukturiranjem javnofinančnih prihodkov in izdatkov ob upoštevanju razvojnih izzivov.

 

Back