Novice


Novice

Komentar podatkov o gospodarski rasti v 2. četrtletju 2021: v drugem četrtletju ob sproščanju omejitvenih ukrepov vidneje okrevale tudi storitve

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 1,9 % glede na prvo četrtletje, medletno pa kar za 16,3 %. S tem BDP le še malenkost (0,2 %) zaostaja za predkrizno ravnjo iz zadnjega četrtletja 2019. Na visoko medletno rast, ki je bila višja kot v povprečju EU, je sicer močno vplivala nizka lanska osnova. Gibanja odražajo izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, hkrati pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. V dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, se je tako nadaljevalo okrevanje, ki se je začelo že sredi lanskega leta. Podobno kot pri izvozu in uvozu blaga so bile v tem segmentu presežene ravni aktivnosti pred epidemijo. Nadaljevalo se je tudi okrevanje investicij v osnovna sredstva, predvsem v opremo in stroje. Z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov so poleg trgovine, kjer so bili prihodki medletno višji že v prvem četrtletju, začele vidneje okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo, ki pa še vedno zaostajajo za ravnjo pred epidemijo. Skladno s tem se je okrepila tudi zasebna potrošnja. Četrtletno sta prav tako zrasla tudi uvoz in izvoz storitev, ki tudi še vedno zaostajata za predkriznimi ravnmi. Končna državna potrošnja, ki je rasla praktično v celotnem obdobju od začetka epidemije, je tudi v drugem četrtletju ostala medletno višja. Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da se je poleti nadaljevala rast dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, prav tako se je ob nadaljnjem sproščanju omejitvenih ukrepov ob pogoju PCT nadaljevalo tudi okrevanje v storitvah in zasebni potrošnji, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti. Rast gospodarskih pričakovanj podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se je v poletnih mesecih sicer umirila zaradi ponovnega zaostrovanja epidemičnih razmer.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v drugem letošnjem četrtletju za 1,9 % višji kot v prvem (prilagojeno za sezono in delovne dni) in za 16,3 % višji kot v enakem obdobju leta 2020 (po nedesezoniranih podatkih oziroma 15,7 % desezonirano). K temu je prispeval zlasti učinek osnove, saj so lani v enakem času na gospodarsko aktivnost močno negativno vplivali omejitveni ukrepi povezani s koronavirusom. Okrevanje se je v Sloveniji začelo že v prvem letošnjem četrtletju, v EU-27 pa šele v drugem, ko je bila četrtletna rast gospodarske aktivnosti v obeh območjih enaka (1,9 %, prilagojeno za sezono in delovne dni). V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem pa je bila rast višja v Sloveniji (v EU-27 13,2 % desezonirano). Skupno je BDP v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta medletno zrasel za 9 % (po originalnih podatkih). 

Slika 1: V drugem četrtletju je bila četrtletna rast aktivnosti v EU in Sloveniji enaka, medletno pa je rast ostala višja v Sloveniji

Kombiniran graf rasti aktivnosti v Sloveniji in EU   
Vir: Eurostat, SURS. Opomba: * desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni.

Nizka lanska osnova je vplivala na visoko medletno rast dodane vrednosti, ki se je povečala tudi glede na prvo letošnje četrtletje. Zajezitveni ukrepi so imeli nadalje manjši vpliv na dejavnosti vezane na mednarodno menjavo. Nadaljevalo se je okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila sicer že tretje četrtletje zapored višja kot pred letom, tokrat pa je bila rast zelo visoka zaradi nizke lanske osnove. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je tudi presegla raven iz drugega četrtletja 2019. Nadaljevala so se pozitivna gibanja v srednje tehnološko zahtevnih panogah (največ sta prispevali proizvodnja električnih naprav in kovinskih izdelkov), kjer je aktivnost presegla primerljivo raven pred epidemijo. Za to ravnjo pa je še zaostajala proizvodnja, vezana na avtomobilsko industrijo, ki je bila sicer medletno pozitivna zaradi nizke osnove, vendar zaradi pomanjkanja polprevodnikov in ostalih težav z dobavami okreva počasneje. Aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah (farmacevtska industrija in IKT oprema), ki je bila ena izmed redkih skupin dejavnosti z rastjo v letu 2020, se je zmanjšala in bila tudi nižja kot pred letom. V drugem četrtletju se je nadaljevala tudi rast v prometu. »Okrevanje se je vidneje začelo tudi v storitvenih dejavnostih, ki so vezane na zasebno potrošnjo. Poleg trgovine, kjer je bila rast prihodkov medletno pozitivna že v prvem četrtletju in je v drugem že presegla primerljivo raven iz leta 2019, so s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov začele vidneje okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo. Slednje sicer ostajajo pod ravnjo iz leta 2019,« je podatke komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR-ja. V gradbeništvu, ki je bilo lani relativno manj prizadeto kot storitveni del gospodarstva, je bila aktivnost medletno višja predvsem zaradi nizke lanske osnove, vendar se je zmanjšala že drugo četrtletje zapored predvsem zaradi manjše gradnje nestanovanjskih stavb ter težav pri dobavi in s cenami materialov. Zaloga pogodb v gradbeništvu se je v zadnjih mesecih zaradi rasti pri inženirskih objektih in specializiranih gradbenih delih okrepila (v gradnji stavb do krepitve še ni prišlo) in nakazuje na bolj ugodne razmere v gradbeništvu. 

Slika 2: K rasti dodane vrednosti so v drugem letošnjem četrtletju poleg industrije pomembneje prispevale tudi storitve 

Kombiniran graf rasti dodane vrednosti

Vir: SURS.

»S sproščanjem zajezitvenih ukrepov in odpiranjem storitvenih dejavnosti se je, upoštevaje tudi prilagajanje potrošnikov spremenjenim razmeram, okrepila zasebna potrošnja. Ocenjujemo, da je skupni razpoložljiv dohodek, ki se je lani povečal za 3,8 %, nadalje medletno naraščal tudi v drugem četrtletju; na to so ob okrevanju na trgu dela še naprej pomembno vplivali tudi vladni interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest in blažitev posledic epidemije,« pravi Maja Bednaš. Stopnja varčevanja, ki se je lani močno povečala (s 13,3 % leta 2019 na 25,1 % leta 2020), se je ob četrtletnem povečanju potrošnje tako nekoliko znižala, a je ostala znatno višja kot pred epidemijo. Medletna rast zaposlenosti je tudi zaradi nizke lanske osnove v drugem četrtletju znašala 1,4 %. »Število brezposelnih pa se ob sproščanju zajezitvenih ukrepov, ohranjanju nekaterih interventnih ukrepov in naraščajočem povpraševanju po delovni sili nadalje zmanjšuje. Konec julija je bilo 21 % nižje kot pred letom, in celo za 1,7 % nižje kot julija 2019,« dodaja direktorica UMAR-ja. 

V drugem četrtletju so bile investicije v osnovna sredstva že drugo četrtletje zapored višje kot pred letom, zaradi učinka osnove tokrat kar za 19,2 %. Po močnem upadu v drugem lanskem četrtletju ves čas okrevajo investicije v opremo in stroje, na drugi strani pa so se (po rasti v drugi polovici lanskega leta) že drugo četrtletje zapored znižale gradbene investicije, kar povezujemo z nižjo investicijsko aktivnostjo storitvenega sektorja in s težavami pri dobavi in cenami materialov. Pozitiven prispevek zalog (3,4 o. t.) je v drugem četrtletju vplival na še višjo rast bruto investicij (35,9 %).   

Okrevanje izvoza in uvoza se je nadaljevalo tudi v drugem letošnjem četrtletju. Menjava blaga, ki je začela okrevati že sredi lanskega leta in v zadnjem četrtletju tudi presegla raven pred epidemijo, se je glede na prvo četrtletje malo povečala, je pa bila zaradi nizke lanske osnove za približno tretjino višja kot pred letom. V primerjavi s četrtletjem prej se je nekoliko znižal realni izvoz blaga v države EU (za 0,8 %, desezonirano), kar je po naši oceni povezano predvsem z nižjim izvozom vozil, deloma pa tudi z upočasnitvijo okrevanja industrije v naših največjih trgovinskih partnericah. Četrtletno pa se je v države EU povečal uvoz blaga (za 1,2 %), kar povezujemo z okrevanjem industrijskih dejavnosti in investicijami v opremo in stroje. V drugem četrtletju je pomembneje okrevala tudi menjava storitev, zlasti izvoz potovanj, ki pa še vedno močno zaostaja za ravnmi pred epidemijo. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil malenkost negativen (-0,3 o. t.). 

Končna državna potrošnja, ki je rasla praktično v celotnem obdobju od začetka epidemije, je tudi v drugem četrtletju ostala medletno višja. 

Slika 3: Rast zaupanja v gospodarstvo se je v zadnjih mesecih umirila
 Linijska grafa rasti zaupanja v gospodarstvo   
Vir: SURS, Evropska komisija.

»Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da se je poleti nadaljevala rast dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, prav tako se je ob nadaljnjem sproščanju omejitvenih ukrepov ob pogoju PCT nadaljevalo tudi okrevanje v storitvah in zasebni potrošnji, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti,« zaključuje Maja Bednaš. Rast gospodarskih pričakovanj podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se je v poletnih mesecih sicer umirila zaradi ponovnega zaostrovanja epidemičnih razmer, a njihova raven večinoma (z izjemo zaupanja v slovenskih storitvah) ostaja višja kot pred epidemijo. Razmere ob ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove. Na nadaljnje okrevanje bo vplivala zdravstvena situacija, povezana s precepljenostjo prebivalstva in upoštevanjem zaščitnih ukrepov, prav tako pa tudi nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov novim razmeram ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva epidemičnim in gospodarskim razmeram.

Na uradu smo pričeli s pripravo redne Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2021, ki jo bomo javnosti predvidoma predstavili v drugi polovici septembra. 
 

Back