Novice


Novice

Komentar podatkov o gospodarski rasti v 2. četrtletju 2020: širjenje koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev so pričakovano vplivali na močno zmanjšanje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju

V drugem četrtletju se je medletni upad realnega bruto domačega proizvoda (BDP) pričakovano močno poglobil (-13 %, v prvem četrtletju -2,5 %). K padcu so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti in trgovin v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih zaradi upadanja naročil ter prekinjenih ali oteženih nabavno-prodajnih poti. Zaradi omejitev gibanja je opazno upadla potrošnja gospodinjstev. Visoka negotovost je vplivala na močan upad investicij v opremo in stroje, upadle pa so tudi gradbene investicije. Zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in strogih omejitvenih ukrepov v državah EU sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz, najizraziteje v segmentu potovanj. Med agregati potrošnje se je medletno okrepila le končna državna potrošnja. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so se po aprilskem strmoglavljenju na najnižje vrednosti v zgodovini začela počasi izboljševati, vendar so še pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa. V tretjem četrtletju tako pričakujemo četrtletno izboljšanje oziroma manjši medletni padec gospodarske aktivnosti.

Po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bil realni BDP v drugem letošnjem četrtletju nižji za 13 % kot v enakem obdobju leta 2019. Medletni padec se je po pričakovanih glede na prvo četrtletje močno poglobil, vendar je bil po desezoniranih podatkih manjši kot v EU-27 (-12,9 % glede na  -14,1 %). Povečal se je tudi upad tekoče, četrtletne rast BDP (-9,6 % in v EU kar -11,7 %; očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov). Skupno je BDP v prvi polovici letošnjega leta medletno upadel za 7,8 % (po originalnih podatkih). 

»Padec BDP-ja v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj v naši poletni napovedi konec junija. Takrat smo ocenili, da bo ta upad zaradi zajezitvenih in zaščitnih ukrepov doma in v tujini med 13 in 15 %,« je podatek komentirala direktorica UMAR-ja, Maja Bednaš. 

Slika 1: V drugem četrtletju je bil padec gospodarske aktivnosti manjši kot v EU

  


Vir: Eurostat, SURS. Opomba: *desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni.

K padcu dodane vrednosti v drugem letošnjem četrtletju so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet. Najbolj se je skrčil obseg razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitev, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito. Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih zaradi upadanja naročil ter prekinjenih ali oteženih nabavno-prodajnih poti. Med njimi so največji upad zabeležile dejavnosti povezane z avtomobilsko industrijo, na primer proizvodnja motornih vozil, gumarska in kovinska industrija. Med vsemi panogami je bila pozitivna le medletna rast proizvodnje farmacevtskih proizvodov.

Na strani domače potrošnje je k padcu BDP v drugem četrtletju močno prispevala potrošnja gospodinjstev. K njenemu upadu so prispevali ukrepi za zajezitev širjenja epidemije COVID-19 oziroma samoizolacija in zaprtje vseh nenujnih storitev ter trgovin v času prvega vala epidemije, prav tako tudi povečanje negotovosti in posledično odlaganje nenujnih nakupov. 

»Na močan upad kazalnikov zaupanja potrošnikov v drugem četrtletju, najizrazitejši je bil v aprilu, so vplivale negotove razmere na trgu dela.« Padec zaposlenosti je bil medletno 2-odstoten. Razmere so se na trgu dela začele poslabševati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. »Število brezposelnih se od takrat sicer malenkost zmanjšuje, predvsem zaradi vladnih ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Njihovo ponovno povečevanje pa je verjetno možno pričakovati po izteku ukrepa čakanja na delo, stanje na trgu dela bo še nekaj časa ostalo negotovo,« je stanje na trgu dela komentirala direktorica UMAR-ja, Maja Bednaš.

V prvem četrtletju so se znižale tudi investicije v osnovna sredstva, ki so bile medletno nižje za kar 16,7 %. Slednje je predvsem posledica nižjih investicij v opremo in stroje, ki so bile zaradi umirjanja aktivnosti v mednarodnem okolju medletno nižje že pred izbruhom koronakrize. V času epidemije so se še dodatno skrčile zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju ter velike negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve in njihovo prelaganje v prihodnost. 

Padec svetovne trgovine in mednarodne omejitve so v drugem četrtletju vplivale tako na padec izvoza (-24,5 %) kot uvoza (-25 %). Izvoz blaga v EU, kamor izvozimo večino naših proizvodov, je medletno upadel za okoli 27 %, najbolj v Italijo. Njegova mesečna rast se je po aprilskem globokem padcu začela maja in nadaljevala junija tudi zaradi hitrejšega okrevanja v nekaterih naših pomembnejših trgovinskih partnericah. Zaradi negotovosti in omejitvenih ukrepov se je povečal upad v menjavi večine storitev (najizraziteje v segmentu potovanj in tudi transporta). Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil negativen (-2,1 o. t. ).

Končna državna potrošnja je edina komponenta BDP, ki se je v kriznih razmerah okrepila.

»Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se maja, po aprilskem strmoglavljenju na zgodovinsko najnižje vrednosti, začela počasi izboljševati. Avgusta se je razpoloženje tako izboljšalo že četrti mesec zapored, kar je povezano s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov, vendar je še precej pod ravnjo pred globalno razširitvijo koronavirusa. V tretjem četrtletju tako lahko pričakujemo četrtletno izboljšanje oziroma manjši medletni padec gospodarske aktivnosti. Razmere ob prisotnosti virusa in ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove, zato je pričakovati tudi nadaljnja nihanja gospodarske aktivnosti,« je komentar sklenila Maja Bednaš.

Slika 2: Gospodarska pričakovanja po aprilskem strmoglavljenju v zadnjih mesecih počasi izboljšujejo, kar nakazuje na manjši medletni upad gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju 


Vir: SURS, Evropska Komisija.

Na uradu smo pričeli s pripravo redne Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2020, ki jo bomo predstavili v drugi polovici septembra. 
 

Back