Novice

15.11.2022
Novice

Komentar BDP: umiritev gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih skladna s pričakovanji

Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo zmanjšal (za 1,4 %), medletna rast (3,4 % po nedesezoniranih podatkih) pa je bila nižja kot v prvi polovici leta in v okvirih pričakovanj Jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravili v začetku septembra, ko se je močno okrepila negotovost glede vpliva energetske krize na gospodarsko aktivnost. Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je ob upadanju zaupanja potrošnikov in realnem znižanju dohodkov v poletnih mesecih umirila. Rast zasebne potrošnje je v tretjem četrtletju izhajala iz trgovine z neživili in iz potrošnje storitev. K medletni rasti pa je vsaj delno od sredine septembra prispeval učinek lanske nizke osnove, povezan z lansko zaostritvijo epidemičnih ukrepov v tem času. Investicijska dejavnost je v tretjem četrtletju ostala močna, zlasti se je krepila aktivnost v gradbeništvu. Poslabševanje izvoznih pričakovanj se še ni bistveno odrazilo na rasti izvoza blaga, kjer se je po naši oceni tudi v tretjem četrtletju nadaljevala tekoča rast (tudi gospodarska rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je bila višja od pričakovanj mednarodnih institucij), so pa že od pomladi v tem segmentu prisotna večja mesečna nihanja, kar tudi odraža večjo negotovost v mednarodnem okolju. Z nekoliko upočasnjeno dinamiko se je nadaljevala tudi rast menjave storitev. Skupna rast izvoza je presegla rast uvoza, kar je prispevalo k pozitivnemu prispevku salda menjave s tujino. Državna potrošnja se je po obdobju okrepljene rasti znižala, ob zniževanju izdatkov za obvladovanje epidemije in nižji porabi državnega proračuna za nekatere vrste blaga in storitev v času sprejemanja rebalansa državnega proračuna v tretjem četrtletju. Prispevek spremembe zalog je bil, po visokih pozitivnih vrednostih v prvi polovici leta, v tretjem četrtletju na medletni ravni nevtralen.

Prvi razpoložljivi podatki o gospodarski klimi v začetku zadnjega četrtletja 2022 kažejo na nadaljnje poslabšanje v oktobru. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje najbolj poslabšalo v trgovini na drobno, sledijo predelovalne in storitvene dejavnosti. Malenkost bolj optimistično kot septembra pa je bilo razpoloženje med potrošniki, kar povezujemo z vladnimi ukrepi za blažitev cen energije, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu. V primerjavi z lanskim oktobrom pa je bil kazalnik gospodarske klime znatno nižji, največji medletni upad zaupanja je bil med potrošniki, kjer je na ravni iz aprila 2020, in v predelovalnih dejavnostih. »Upadanje kazalnika gospodarske klime, ki je od julija pod dolgoročnim povprečjem, nakazuje na nadaljnje umirjanje aktivnosti v zadnjem četrtletju, ki pa bi lahko bilo tudi nekoliko manj izrazito od pričakovanega v naši Jesenski napovedi, tudi zaradi ukrepov za blažitev energetske draginje, ki se oblikujejo in sprejemajo na nacionalni in EU ravni,« je povedala Maja Bednaš, direktorica UMAR.

»Negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter razpoložljivostjo in cenami energentov ostaja velika, ob trenutnih visokih zalogah zemeljskega plina se nekoliko bolj pomika proti naslednji zimi. Pri tem bodo imele pomemben vpliv že same vremenske razmere, prav tako pa tudi ohranjanje solidarnosti držav EU pri preskrbi z energenti, iskanje novih dobaviteljev ter učinkovita racionalizacija porabe plina in elektrike, ki je nujna ne le zaradi kratkoročnih dejavnikov, temveč tudi zaradi podnebnih sprememb,« je pojasnila Maja Bednaš. S cenami energentov in drugimi dejavniki povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, vključno s tveganjem za plačno-inflacijsko spiralo, pa bi ob uresničitvi lahko privedla do močnejšega zaostrovanja monetarne politike, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost. Tudi pandemija koronavirusa še vedno ostaja pomembno negativno tveganje, predvsem zaradi ničelne tolerance do covida-19 na Kitajskem, ki bi, poleg zaostritve razmer v Ukrajini, lahko vodila do dodatnih motenj v globalnih dobavnih verigah.