Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 9. do 13. januarja 2023: vrednost davčno potrjenih računov, poraba elektrike po odjemnih skupinah, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in drugi grafi

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov se zadnjih nekaj tednov ohranja okoli 10 % nad primerljivimi ravnmi pred letom dni. Decembra sta bili porabi elektrike industrijskih in gospodinjskih odjemalcev zaradi prilagoditev porabe visokim cenam medletno nižji, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja kot leto prej, ko so v tem obdobju veljali omejitveni epidemični ukrepi. Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila oktobra nižja tudi medletno. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta. Obseg cestnega blagovnega prometa se je tudi v tretjem četrtletju 2022 precej znižal, obseg železniškega pa je stagniral. K občutnemu zniževanju presežka tekočega računa v prvih enajstih mesecih leta 2022 je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 25. decembrom 2022 in 7. januarjem 2023 ob visoki rasti cen medletno višja za 12 %. K podobni medletni nominalni rasti kot v preteklih dveh tednih je največ prispevala za desetino višja prodaja v trgovini, kjer je bilo izdanih za več kot tri četrtine skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Na rast je pomembno vplivala tudi visoka, 43-odstotna, nominalna rast prodaje v gostinstvu, ki je bila tudi posledica nizke osnove. 

Decembra lani sta bili porabi elektrike industrijskih in gospodinjskih odjemalcev na distribucijskem omrežju medletno nižji, poraba malih poslovnih odjemalcev pa je bila višja. Industrijska poraba je bila glede na december 2021 nižja za 6,8 %, po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje oz. izboljšala energetsko učinkovitost proizvodnih procesov. Nižja kot decembra 2021 (za 2,6 %) je bila tudi gospodinjska poraba, ocenjujemo, da v večji meri zaradi varčnejše rabe energije, delno pa lahko tudi manjšega obsega dela od doma. Poraba malih poslovnih odjemalcev je bila decembra 2022 ob odsotnosti epidemičnih omejitvenih ukrepov za 2,2 % višja kot decembra 2021.

Počasna krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog je bila nižja tudi medletno. Po medletni rasti v prvi polovici leta je bila od sredine lanskega leta medletno nižja proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog (poleg energetsko intenzivnejše papirne industrije, v zadnjih mesecih tudi lesna in pohištvena industrija ter proizvodnja živil). Predvsem oktobra in novembra so za ravnmi iz leta 2021 zaostale tudi srednje nizko (z izjemo proizvodnje kovinskih izdelkov, ki je energetsko manj intenzivna) in nekatere srednje visoko tehnološko zahtevne dejavnosti. Pri slednjih je to po naši oceni bolj povezano z motnjami v dobavnih verigah in manjšim povpraševanjem (v proizvodnji motornih vozil, proizvodnji drugih strojev in naprav) kot energetsko intenzivnostjo (ki je večja v kemični industriji). Višja kot pred letom je ostala le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodnje IKT opreme in po naši oceni farmacevtske industrije, ki sta v prvih enajstih mesecih lani proizvodnjo povečali za petino glede na enako obdobje leto prej. Rast vseh ostalih panog je bila v enakem obdobju v povprečju manj kot 2-odstotna.

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila novembra gradbena aktivnost znatno višja kot leta 2021. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letu 2022 močno okrepila in bila novembra za 44 % višja kot pred letom dni. V primerjavi s preteklimi leti po aktivnosti izstopa gradnja stavb, visoka je bila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je novembra znašal 17 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Vrednost industrijske proizvodnje v dveh dejavnostih, ki sta tradicionalno močno povezani z gradbeništvom, ne nakazuje tako visoke rasti. V dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin je bila proizvodnja novembra 10 % višja kot novembra 2021, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov pa za 9 % nižja.

Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2022 primanjkljaj v višini  217,9 mio EUR, v enakem obdobju leta 2021 pa presežek v višini 2,2 mrd EUR. K občutnemu  zniževanju salda tekočega računa je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki se je že konec leta 2021 prevesil v primanjkljaj. Storitveni presežek pa se je povečal, zlasti v menjavi potovanj, saj so bili prihodki od potovanj tujih turistov v Slovenijo medletno precej višji (za 1,2 mrd EUR) od izdatkov domačega prebivalstva za potovanja v tujino (za 0,5 mrd EUR). K rasti storitvenega presežka je prispevala tudi menjava transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili medletno višji. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi več plačanih carin v proračun EU, poleg tega so bile nižje tudi prejete subvencije iz proračuna EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino.

Obseg cestnega blagovnega prometa se je tudi v tretjem četrtletju 2022 precej znižal, obseg železniškega pa je stagniral. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno drugič zapored močno znižal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 za skoraj 5 % nižji (prevoz po tujini za 8 %, ostali cestni prevozi pa za 1 %). Veliko medčetrtletno znižanje je bilo sicer povezano z znižanjem obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj). Delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih se je tako precej povečal (na 47 %) in ni bil več bistveno nižji kot v enakem obdobju pred epidemijo (ko je znašal 49 %). Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za okoli 7 % nižji.

Back