Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 24. do 28. februarja 2020: BDP, aktivno in neaktivno prebivalstvo, cene in drugi

Gospodarska rast se je lani upočasnila, nižja kot pred letom je bila predvsem rast investicij in izvoza. Ob še vedno razmeroma ugodnih razmerah na trgu dela se je lani nadalje povečala potrošnja gospodinjstev. Rast aktivnosti je bila v večini dejavnosti skromnejša kot pred letom, v storitvenem sektorju pa se je opazneje upočasnila ob koncu leta.

Rast cen življenjskih potrebščin je v prvih mesecih letos okoli 2-odstotna, višja ostaja rast cen storitev.

Rast realnega BDP se je v zadnjem četrtletju lani medletno upočasnila na 1,7 %, v celem letu 2019 pa je bila 2,4-odstotna, kar je znatno manj kot leta 2018 (4,1 %). Rast izvoza in še izraziteje investicij se je opazno upočasnila, v zadnjem četrtletju pa se je njun obseg glede na predhodno četrtletje zmanjšal. Na to je poleg nižje gospodarske rasti v trgovinskih partnericah pomembno vplivala negotovost v mednarodnem okolju. Upočasnitev rasti izvoza in industrijske proizvodnje se je proti koncu leta pričela opazneje prelivati v storitveni sektor. Potrošnja gospodinjstev je ostala solidna, podpirala sta jo razmeroma visoka rast zaposlenosti ter rast plač in socialnih transferjev. Skladno s temi gibanji se je upočasnila tudi rast uvoza, zato je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP lani pozitiven (0,5 o. t.).

Po anketnih podatkih (ANP) je delovna aktivnost v zadnjem četrtletju 2019 ostala na visoki ravni, brezposelnost pa najnižja doslej. Nadalje se je povečalo število zaposlenih (predvsem zaradi zaposlovanja tujcev), število samozaposlenih in pomagajočih družinskih članov pa se je še nekoliko zmanjšalo. Anketna brezposelnost je bila po številu in stopnji najnižja doslej (4 %).

Cene življenskih potrebščin so bile februarja medletno višje za 2 %. Ponovno se je okrepila rast cen hrane ob nadaljnji rasti cen mesa in sadja. Prispevek energentov pa se je zaradi mesečnega znižaja cen naftnih derivatov znižal. Rast cen storitev je ostala nekoliko nad 2,5 %. Nadaljevala se je visoka rast cen zavarovanj ter blaga in storitev povezanih s stanovanjem, nekoliko višje kot lani so bile tudi cene počitniških paketov. Rast cen poltrajnega blaga se je februarja nekoliko okrepila (na 1,1 %), cene trajnega blaga pa so ostale medletno nižje.

Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je januarja še nekoliko upočasnila. Na tujih trgih (predvsem v evrskem območju) se je padec cen poglobil, januarja so se znižale predvsem cene proizvodov za investicije. Medletni padec cen surovin pa je pomembno prispeval tudi k nekoliko nižji rasti cen na domačem trgu. Ta sicer ostaja okoli 2-odstotna, k temu pa pomembno prispeva visoka (približno 15-odstotna) rast cen oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Ob rasti trošenja gospodinjstev in tudi višjih cenah mesa se krepi rast cen blaga za široko porabo na domačem trgu, ki je bila z 2,7 % najvišja po letu 2007.

Prodaja v trgovini je po rasti v prvem četrtletju do konca lanskega leta ostala na podobni ravni. Po rasti na začetku leta je na podobnih ravneh ostala prodaja v trgovini na debelo, na kar so vplivala tudi manj ugodna gibanja v nekaterih z njo povezanih dejavnostih (promet, gradbeništvo, predelovalne dejavnosti). Od začetka leta je dokaj nespremenjena tudi prodaja v trgovini na drobno, znotraj katere se je skozi leto zmanjševala prodaja motornih goriv, ob povečanem trošenju gospodinjstev pa se je povečevala prodaja netrajnih proizvodov. Po zmanjšanju v sredini leta se je ob koncu lanskega leta nekoliko izboljšala prodaja v trgovini z motornimi vozili. Na to sta vplivali višja prodaja osebnih avtov fizičnim osebam in visoka decembrska rast prodaje pravnim osebam.

Prihodek tržnih storitev se je po krepitvi v prvih treh četrtletjih v zadnjem nekoliko znižal. Zmanjšanje prihodka je bilo največje v strokovno-tehničnih dejavnostih predvsem zaradi nadaljnjega zmanjšanja v arhitekturno-projektantskih storitvah. Upadanje prihodka se je nadaljevalo tudi v večini dejavnosti prometa, zlasti v pristaniškem zaradi manjšega obsega pretovora. Nekoliko se je zmanjšal prihodek drugih poslovnih dejavnosti, kar je bil predvsem odraz zmanjševanja prihodka v zaposlovalnih storitvah. V gostinstvu se je rast nekoliko upočasnila, deloma zaradi manjšega obiska tujih turistov kot pred letom dni. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih pa se je pospešila zaradi rasti v telekomunikacijskih storitvah.

Razpoloženje v gospodarstvu se je na začetku letošnjega leta nekoliko izboljšalo, ob tem pa velja opozoriti, da je bila anketa zvedena pred pojavom koronavirusa v Italiji. Poleg trgovine na drobno se je nekoliko izboljšalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V storitvenih dejavnostih je zaupanje ostalo na precej visoki ravni, med potrošniki pa skoraj nespremenjeno. Kljub izboljšanju zaupanje v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja precej nižje kot pred letom. Ob tem velja opozoriti, da kazalniki gospodarske klime še ne vključujejo odziva podjetij in potrošnikov na pojav koronavirusa v Italiji, saj je bila anketa izvedena v prvi polovici februarja.