Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 11. do 15. julija 2022: vrednost davčno potrjenih računov, aktivnost v gradbeništvu, obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in drugi grafi

Vrednost davčno potrjenih računov je konec junija in začetek julija ob visoki rasti cen nominalno precej presegala primerljivo lansko raven, a ob postopnem zmanjševanju učinka nizke lanske osnove. Aktivnost v gradbeništvu se je maja po dveh mesecih zniževanja ponovno okrepila in bila precej višja kot lani, po rasti pa še naprej izstopa gradnja stavb. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je maja še nekoliko povečala, najvišja medletna rast je bila letos v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Presežek tekočega računa plačilne bilance v zadnjih dvanajstih mesecih se je zmanjšal na le dobro desetino tistega izpred leta dni, predvsem zaradi vpliva naraščajočih cen energentov in drugih primarnih surovin. Junija je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju nižja kot v enakem obdobju v letih 2021 in 2019, kar povezujemo z vplivom nestabilnih dobavnih poti in pomanjkanja materialov za proizvodnjo ter z višjimi cenami elektrike. 

Vrednost davčno potrjenih računov je bila med 26. junijem in 9. julijem 2022 ob visoki rasti cen medletno nominalno višja za 14 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 10 %. Medletna rast je bila precej nižja kot v prejšnjih dveh tednih, kar je bila tudi posledica zmanjševanja učinka nizke lanske osnove. Nižja je bila rast v trgovini (v trgovini na drobno in na debelo, v trgovini z motornimi vozili pa je bila prodaja medletno nižja). Še nekoliko se je znižala tudi rast v gostinstvu ter v nekaterih osebnih, kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah, kjer se je lani junija nadaljevalo odpravljanje omejitev pri poslovanju. 

Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del se je gradbena aktivnost maja povišala in bila znatno višja kot lani. Po močni okrepitvi v začetku letošnjega leta se je vrednost del marca in aprila na mesečni ravni znižala, maja pa ponovno okrepila. V prvih petih mesecih je bila vrednost del za 22,2 % višja kot v enakem obdobju preteklega leta. Po rasti aktivnosti izstopa gradnja stavb, aktivnost se je okrepila tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela …) pa je aktivnost nižja. 
Podatki iz obrazcev DDV pa kažejo, da se je gradbena aktivnost letos medletno okrepila za približno 17 o. t. manj kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je tudi maja nekoliko povečala. Rast se je nadaljevala v visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, v preostalih dveh skupinah pa se je proizvodnja znova zmanjšala. V prvih petih mesecih je bila proizvodnja za 5,1 % višja kot pred letom, najvišja rast je bila v visoko tehnološko zahtevnih panogah. Tudi večina drugih panog dosega ali presega lanske ravni, nižja pa je predvsem proizvodnja motornih vozil in (pol)prikolic, ki je tudi edina, ki ravni pred epidemijo zaradi različnih dejavnikov še ni dosegla (motnje v dobavnih verigah, manjše povpraševanje, prestrukturiranje v smeri večje ponudbe električnih vozil).

Presežek tekočega računa plačilne bilance v zadnjih dvanajstih mesecih se je zmanjšal na le dobro desetino tistega pred letom dni. Znašal je 363,7 mio EUR (0,6 % ocenjenega BDP), leto prej pa 3,5 mrd EUR oz. 6,8 % BDP. Ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga je k temu najbolj prispeval blagovni saldo, ki se je konec lanskega leta iz presežka prevesil v primanjkljaj. To povezujemo predvsem z naraščajočimi cenami energentov in drugih primarnih surovin, ki zaradi razmeroma togega povpraševanja poslabšujejo blagovno bilanco. Maja so bili medletno višji tudi neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil višji predvsem zaradi višjih izplačil dividend in dobička tujim vlagateljem, kar je povezano z visoko gospodarsko aktivnostjo v Sloveniji. Poleg tega so bila višja še plačila tradicionalnih lastnih sredstev v proračun EU. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov so zaznamovala višja nakazila pokojnin v tujino. Storitveni presežek pa se še povečuje, zlasti v menjavi potovanj (sproščanje protikoronskih omejitvenih ukrepov) ter v menjavi telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev.

Junija je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju nižja kot v enakem obdobju leta 2021 in 2019. Industrijska poraba je bila junija ob enem delovnem dnevu več medletno nižja za 0,6 %, poraba malega poslovnega odjema pa višja za 2,0 %. Na slednje je lahko delno še vplivala nizka lanska osnova zaradi omejitvenih ukrepov v trgovini in storitvenih dejavnostih. Gospodinjska poraba je bila junija za 6,2 % nižja kot pred letom, v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2019 pa za 4,3 %, kar bi že lahko bila posledica višjih cen elektrike za gospodinjstva. Porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev sta bili junija ob sicer treh delovnih dnevih več približno enaki kot junija 2019. Takšna gibanja povezujemo z vplivom nestabilnih razmer na področju dobavnih poti in pomanjkanja materialov na proizvodnjo ter z višjimi cenami elektrike.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v prvem četrtletju 2022 zvišal. Obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je medčetrtletno močno zvišal in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2019 višji za 13 % (po tujini za 7 %, drugi cestni prevozi za 19 %). Visoka medčetrtletna rast je ob močni gospodarski aktivnosti izhajala predvsem iz nadaljnje okrepitve obsega prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), cestni prevoz po tujini pa se je ponovno znižal. Tako delež prevoza slovenskih prevoznikov po tujini v vseh prevozih  ostaja precej nižji kot pred epidemijo, delež prevozov tujih tovornjakov po slovenskih avtocestah (po podatkih DARS) pa se je vrnil na prejšnjo raven. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil glede na enako četrtletje v letu 2019 za desetino nižji. 

Back