Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 8/2021: upočasnitev rasti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, okrepitev domače potrošnje

V Sloveniji se je po nekaterih kazalnikih v tretjem četrtletju rast aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva upočasnila. Blagovna menjava se je glede na drugo četrtletje celo nekoliko znižala, rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa upočasnila, kar povezujemo z motnjami v dobavnih verigah. Hkrati se je v poletnih mesecih okrepilo trošenje gospodinjstev, še posebej na področju turizma. Oktobra se je vrednost kazalnika gospodarske klime poslabšala, kar pripisujemo negotovosti glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah. Kljub temu večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom. Na trgu dela so bile razmere tudi oktobra dobre, povišanje števila brezposelnih je bilo povezano predvsem z običajnim jesenskim prilivom iskalcev prve zaposlitve. Rast cen življenjskih potrebščin se je oktobra precej okrepila, približno dve tretjini so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije. To so ključne ugotovitve novega Ekonomskega ogledala, ki smo ga danes izdali na UMAR.

Gospodarska rast evrskega območja je bila tudi v tretjem četrtletju visoka, razpoložljivi kazalniki pa kažejo, da se bo ob koncu leta upočasnila. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 2,2 % (v prvem 2,1%), glavno gonilo rasti pa je ostala zasebna potrošnja. Kot nakazujejo razpoložljivi kazalniki, se bo v zadnjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti evrskega območja upočasnila, ob poglabljanju ozkih grl na strani ponudbe, visokih cenah energentov in inflacijskih pritiskih ter ponovnem širjenju epidemije. EK in IMF sta oktobra evrskemu gospodarstvu napovedala 5-odstotno rast v letošnjem letu in upočasnitev na 4,3 % v naslednjem letu.

Po nekaterih kazalnikih se je v Sloveniji v tretjem četrtletju rast aktivnosti, predvsem v delu izvozno usmerjenega gospodarstva, upočasnila, domača potrošnja pa se je okrepila. Blagovna menjava se je v tretjem četrtletju znižala, povečevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti pa se je upočasnilo, kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah Gradbena aktivnost na mesečni ravni precej niha in je predvsem zaradi neugodnih gibanj v gradnji nestanovanjskih stavb avgusta ostala za primerljivo lansko ravnjo. V trgovini se je prodaja avgusta povečala in v večini panog v prvih osmih mesecih leta skupaj presegla raven iz enakega obdobja 2019. Tudi v tržnih storitvah se je prihodek avgusta povečal, že nekaj mesecev močno raste prihodek v gostinstvu, ki pa še ostaja nižji kot v enakem obdobju 2019. Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih tekoče pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Poraba elektrike je bila oktobra približno na ravni tiste iz enakih obdobij v letih 2019 in 2020, medletna rast prometa tovornih vozil na avtocestah pa se je nekoliko upočasnila. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila rast prodaje oktobra medletno višja, predvsem kot posledica lanske nizke prodaje po uvedbi strožjih zaščitnih ukrepov v jesenskih mesecih.

Negotovost v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah, pa tudi glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, je najverjetneje tudi oktobra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime. Kljub temu večina kazalnikov zaupanja ostaja na višji ravni kot pred letom.

Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Zaposlenost je bila avgusta na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih, v prvih osmih mesecih pa je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 0,7 %. Število brezposelnih je bilo oktobra za petino manjše kot leto prej in skoraj desetino manj kot oktobra 2019. Mesečno povečanje števila brezposelnih pa je bilo oktobra večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom mladih iskalcev prve zaposlitve; v primerjavi z lanskim letom se je brezposelnost mladih sicer znižala. Avgusta je bila medletna rast povprečne plače nižja kot predhodne mesece. Do upočasnitve je po visokih rasteh, povezanih z izplačili dodatkov zaradi epidemije, prišlo v javnem sektorju. 

Medletna rast cen življenjskih potrebščin (3 %) se je oktobra ob hitri rasti cen energentov precej okrepila, prav tako se je septembra še okrepila rast cen industrijskih proizvodov (8,6 %) slovenskih proizvajalcev. Približno dve tretjini rasti so k medletni inflaciji prispevale višje cene naftnih derivatov in toplotne energije. Ob višjih cenah surovin in energentov ter ob težavah v dobavnih verigah se še naprej krepi rast cen trajnega blaga (predvsem avtomobilov). Pospešeno naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačih in tujih trgih. K skupni rasti v največji meri še naprej prispevajo cene v skupini surovin in proizvodov za investicije. Višje cene surovin in ozka grla v proizvodnji vplivajo tudi na rast cen blaga za široko porabo, ki pa je še vedno razmeroma nizka. Na svetovnih trgih se močno krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina, kar pomembno vpliva na zviševanje cen električne energije v Evropi. 

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v tretjem četrtletju višji kot v drugem, v prvih devetih mesecih pa je znašal 2.085 mio EUR, kar je manj kot pred letom. Medletna rast prihodkov, ki je bila v drugem četrtletju zaradi lanske nizke osnove zelo visoka, se je v tretjem četrtletju namreč upočasnila, medletna rast odhodkov pa je bila nekoliko višja kot v drugem četrtletju (k temu so prispevali upočasnjeno zniževanje subvencij ter okrepljeni rasti investicij in plačil v proračun EU). Odhodki za blaženje posledic covid-19 so bili v tretjem četrtletju nižji kot v enakem obdobju lani, zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov so bili tudi znatno nižji kot v prvem in drugem četrtletju letos. V devetih mesecih letos skupaj pa so bili odhodki za te ukrepe za 775 mio EUR višji kot v enakem obdobju lani. 

V izbrani temi Ekonomskega ogledala smo se posvetili plačilni sposobnosti poslovnih subjektov med epidemijo covida-19. Ocenjujemo, da kazalniki plačilne sposobnosti slovenskih poslovnih subjektov za leti 2020 in 2021 še ne odražajo razsežnosti vpliva epidemije. Menimo, da so med razlogi za to številni interventni ukrepi države za blaženje posledic epidemije v letih 2020 in 2021. 
 

Back