Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 7/2020: zaostrovanje epidemiološke situacije in negotovost nadaljnjega okrevanja

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v tretjem četrtletju opazno povečala in celo presegla pričakovanja mednarodnih institucij. Po globokem upadu gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju zaradi epidemije COVID-19 in z njo povezanih zajezitvenih ukrepov se je rast BDP v tretjem povečala. K temu so pomembno prispevali obsežni paketi ukrepov, sprejeti na ravni držav, EU in ECB, ki so bili med drugim usmerjeni tudi v zagotavljanje likvidnosti in podporo ponovnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. V juliju in avgustu je bilo tako v evrskem območju zaznano okrevanje večine dejavnosti. Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se od maja znatno izboljšali in nakazujejo močan odboj v tretjem četrtletju, se je pa avgusta in septembra okrevanje v večini dejavnosti že opazno upočasnilo. Izbruh epidemije je imel v prvih devetih mesecih velik vpliv na poslovanje podjetij in njihovo plačilno sposobnost. Posledice so bile občutne v skoraj vseh dejavnostih, najbolj v tistih, ki jih je kriza najmočneje prizadela oz. je bila hitra prilagoditev trenutnim razmeram v času epidemije najtežja (storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo). Razpoložljivi kazalniki gibanj na trgu dela se v tretjem četrtletju niso nadalje poslabšali, k temu pa je pomembno prispevalo okrevanje gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih in podaljšanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Vpliv epidemije na letošnja javnofinančna gibanja kljub izboljšanju v tretjem četrtletju ostaja velik. Oktobra se je nadaljevala deflacija, ki pa se je nekoliko zmanjšala v primerjavi s preteklimi meseci. Ob zaostrovanju epidemiološke situacije v septembru in oktobru kazalniki razpoloženja nakazujejo negotovost glede nadaljnjega okrevanja. Glede na najnovejše kazalnike razpoloženja okrevanje evrskega gospodarstva na začetku zadnjega četrtletje izgublja zagon, podobno velja tudi za Slovenijo, kjer se je razpoloženje v gospodarstvu, po večmesečnem izboljševanju, oktobra poslabšalo. Ponovna razglasitev epidemije bo imela predvidoma večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v tretjem četrtletju opazno povečala in celo presegla pričakovanja mednarodnih institucij. Po globokem upadu gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju zaradi epidemije COVID-19 in z njo povezanih zajezitvenih ukrepov se je rast BDP v tretjem povečala (12,7 % glede na predhodno četrtletje, desezonirano). K temu so pomembno prispevali obsežni paketi ukrepov, sprejeti na ravni držav, EU in ECB, ki so bili med drugim usmerjeni tudi v zagotavljanje likvidnosti in podporo ponovnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. V juliju in avgustu je bilo tako v evrskem območju zaznano okrevanje večine dejavnosti. Ob temu velja omeniti, da je aktivnost v predelovalnih dejavnostih v nekaterih naših najpomembnejših trgovinskih partnericah avgusta še naprej močno zaostajala za lanskimi ravnimi (Nemčija -11,2 %, Francija -7,3 %), medtem ko je prodaja v trgovini na drobno v večini držav lanske ravni že presegala. 

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji. 

 

 

  
Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se od maja znatno izboljšali in nakazujejo močan odboj v tretjem četrtletju, se je pa avgusta in septembra okrevanje v večini dejavnosti že opazno upočasnilo. Po globokem upadu v marcu in aprilu se je maja začelo oživljanje večine izvozno usmerjenih delov gospodarstva, a se je septembra rast blagovne menjave s tujino upočasnila, okrevanje predelovalnih dejavnosti pa prekinilo. Po okrevanju v predhodnih mesecih so bila že avgusta v nekaterih dejavnostih, usmerjenih na domači trg, gibanja bolj neugodna kot v predelovalnih dejavnostih, saj se je aktivnost zmanjšala v trgovini in večini drugih dejavnosti tržnih storitev. Nadalje pa se je okrepila v gostinstvu, kjer je bila krepitev posledica večjega trošenja domačih turistov (ob dodatnih omejitvah za potovanja v tujino) in nadaljnjega unovčenja turističnih bonov. Kljub temu so v gostinstvu, ob odsotnosti tujih turistov, ostali prihodki globoko pod ravnjo pred epidemijo. V gradbeništvu, kjer je bil upad marca in aprila najmanj izrazit, se je aktivnost v poletnih mesecih okrepila. Potrošnja gospodinjstev, ki se je v času krize občutno znižala, se je v poletnih mesecih okrepila v večini segmentov. Kljub temu pa ostajajo medletno nižji izdatki za nakup trajnih dobrin, precej nižji so tudi izdatki za kulturne, športne, rekreacijske in druge razvedrilne storitve, kjer so določeni omejitveni ukrepi ostali tudi po preklicu prvega vala epidemije. Še večji pa bodo učinki razširjenih omejitev pri prodajanju blaga in storitev potrošnikom po ponovni razglasitvi epidemije sredi oktobra.

Slika 2: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje.

Graf z izbranimi kazalniki zasebne potrošnje

 

Izbruh epidemije je imel v prvih devetih mesecih velik vpliv na poslovanje podjetij in njihovo plačilno sposobnost. Posledice so bile občutne v skoraj vseh dejavnostih, najbolj v tistih, ki jih je kriza najmočneje prizadela oz. je bila hitra prilagoditev trenutnim razmeram v času epidemije najtežja (storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo). Zmanjšanje poslovanja je imelo negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, posledično pa je tudi vplivalo na slabšo plačilno sposobnost in povečanje zapadlih obveznosti. Prvi val krize je močno prizadel predvsem samostojne podjetnike, saj so se dospele neporavnane obveznosti v prvih devetih mesecih medletno skoraj podvojile, pri gospodarskih družbah pa zmanjšale. Ni se pa povečalo število začetih postopkov zaradi insolventnosti, število stečajnih postopkov pa se je še zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani. To pripisujemo zlasti sprejetim interventnim ukrepom, deloma pa tudi nedelovanju sodišč v času razglasitve izrednih razmer.

Razpoložljivi kazalniki gibanj na trgu dela se v tretjem četrtletju niso nadalje poslabšali, k temu pa je pomembno prispevalo okrevanje gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih in podaljšanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Število delovno aktivnih je avgusta ostalo na podobni ravni kot v preteklih dveh mesecih, medletno je bilo nižje za okoli -1,6 %. Ob tem izstopa izrazit medletni upad zaposlenosti v dejavnostih, ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli; gostinstvo (-6,2 %) in druge raznovrstne dejavnostih (-12,6). Število brezposelnih se po opaznejšem septembrskem upadu, v oktobru ni bistveno spremenilo (83.654). Medletno je bilo oktobra število registriranih brezposelnih sicer večje za 15,5 %. 

Ob zaostrovanju epidemiološke situacije v septembru in oktobru kazalniki razpoloženja nakazujejo negotovost glede nadaljnjega okrevanja. Glede na najnovejše kazalnike razpoloženja (PMI, ESI, ifo) okrevanje evrskega gospodarstva na začetku zadnjega četrtletje izgublja zagon, podobno velja tudi za Slovenijo, kjer se je razpoloženje v gospodarstvu, po večmesečnem izboljševanju, oktobra poslabšalo. Ob močnem povečevanju okužb s COVID-19 in posledičnem zaostrovanju zajezitvenih ukrepov oktobrski kazalniki razpoloženja nakazujejo šibkejše zaupanje v storitvenih dejavnostih, pozitivno pa ostaja zaupanje glede nadaljnjega okrevanja predelovalnih dejavnosti v evrskem območju in Sloveniji. V Sloveniji so se še zlasti poslabšali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih (npr. gostinstvo) in med potrošniki, kar je tudi povezano s ponovno razglasitvijo epidemije. Vrednosti nekaterih ažurnejših kratkoročnih kazalnikov aktivnosti (poraba elektrike in tovorni promet po slovenskih avtocestah) se v zadnjih tednih oktobra niso bistveno spremenile, vrednost davčno potrjenih računov pa je v zadnjih sedmih dneh oktobra opazno upadla. To nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi.
 

Back