Novice


Novice

Ekonomsko ogledalo št. 4/2021: drugo četrtletje prinaša ugodnejše obete za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta in postopno okrevanje storitev

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila; obeti ostajajo ugodni. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Po daljšem obdobju so na rast aktivnosti nakazovali tudi kazalniki za storitveni sektor. V Sloveniji se je rast izvozno usmerjenih dejavnosti nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število delovno aktivnih je nižje kot v enakem obdobju pred epidemijo, najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, ostaja pa višje kot pred epidemijo. K višji inflaciji drugi mesec zapored so tudi aprila v največji meri prispevale cene energentov. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije, znašal je 1,3 mrd EUR.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila; obeti ostajajo ugodni. Številne države evrskega območja so zaradi naraščanja okužb s COVID-19 na začetku leta podaljšale oziroma zaostrile zajezitvene ukrepe, ki so omejevali zlasti storitvene dejavnosti, vpliv na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo omejen. Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI) so se aprila večinoma izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Po daljšem obdobju so na rast aktivnosti nakazovali tudi kazalniki za storitveni sektor. 

V Sloveniji se je rast izvozno usmerjenih dejavnosti nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je v primerjavi s četrtletjem prej še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Gradbena aktivnost se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so, sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil, zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli.

 

 

S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Večje trošenje gospodinjstev je ob delnem sproščanju ukrepov vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, nekoliko pa se je tudi povečal obseg kreditov. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je v prvem četrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke lanske osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast. 

Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. Število delovno aktivnih, ki je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, se ohranja na podobni ravni od maja 2020. Najvišji medletni upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, največje zvišanje pa je zaradi povečanih potreb med epidemijo v zdravstvu in socialnem varstvu. Število delovno aktivnih je nižje kot v enakem obdobju pred epidemijo, število brezposelnih pa višje. 

Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila drugi mesec zapored precej povečala. K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen plačevanja prispevkov za porabo električne energije. Marca se je precej okrepila tudi medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na domačem in tujih trgih), višje so bile tudi uvozne cene. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije, znašal je 1,3 mrd EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz močno povišanih odhodkov, večinoma zaradi PKP ukrepov za blažitev posledic epidemije (830,7 mio EUR), ki so omogočili predvsem višja sredstva za plače, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter subvencije. Odhodki so bili medletno višji za 21,5 %, prihodki pa so presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je bila okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine, višji pa so bili tudi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti ter odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij se je med davčnimi prihodki najbolj znižal davek na dodano vrednost.
 

Back