Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 10. do 14. februarja 2020: obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvo, tekoči račun plačilne bilance

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti je bila lani ob šibki rasti tujega povpraševanja nizka. Skromna je bila tudi rast aktivnosti v gradbeništvu, ob koncu leta se je sicer nekoliko okrepila gradnja stavb. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je lani nadalje povečal.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je, po rasti v prvem četrtletju, do konca lanskega leta ostala na podobni ravni. Po krepitvi v prvih treh četrtletjih se je v zadnjem zmanjšala proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki so v letu 2019 sicer največ prispevale k medletno višji proizvodnji predelovalnih dejavnosti. Proizvodnja IKT opreme in farmacevtske industrije sta bili v povprečju leta medletno večji za okoli desetino. Proizvodnja v ostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti je skozi leto ostala blizu ravni dosežene po rasti na začetku leta. V primerjavi z letom 2018 je bila njihova proizvodnja v povprečju višja za okoli 2,5 %. Skromna rast je bila predvsem odsev šibke rasti industrijske proizvodnje v trgovinskih partnericah, kar je vplivalo zlasti na panoge, ki proizvajajo proizvode za vmesno porabo.

Aktivnost v gradbeništvu se je po znižanju sredi lanskega leta v zadnjem četrtletju ponovno povečala, a ostala nižje kot leto pred tem. Okrepila se je v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in presegla raven iz predhodnega leta. V gradnji inženirskih objektov pa se je proti koncu leta umirila in bila tudi medletno nižja.
Nove pogodbe in zaloga pogodb so se v prvi polovici lanskega leta znižale, zaloga pogodb se je v drugi polovici leta okrepila, nove pogodbe pa ob znatnih nihanjih nadalje znižale.

 

Presežek tekočega računa plačilne bilance, ki ga ima Slovenija od leta 2012, je lani znašal 3,2 mrd EUR (6,5 % BDP) in je bil najvišji doslej. Na postopno rast presežka je ob rasti tujega povpraševanja v celotnem obdobju vplivala predvsem rast presežka v blagovni menjavi ter rast presežka v storitveni menjavi, zlasti transporta. Visok presežek tekočih transakcij, ki je posledica obsežnega varčevanja ob še vedno razmeroma nizki ravni domačih investicij, se odraža v povečanju terjatev in znižanju obveznosti do tujine. Neto finančna pozicija Slovenije do tujine se zato od leta 2013 postopoma izboljšuje.