Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 17. do 21. junija 2019: trg dela, plače, cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, poslovne tendence

Zaposlenost se še naprej povečuje, k čemur največ prispeva zaposlovanje tujih delavcev, v nekoliko manjši meri kot v predhodnih letih pa tudi zaposlovanje brezposelnih. Rast plač se krepi. Še naprej se zvišujejo tudi cene nepremičnin, katerih promet se ob omejeni ponudbi umirja. Gospodarsko razpoloženje se še naprej poslabšuje, vendar ostaja nad dolgoletnim povprečjem.

Zaposlenost se še povečuje, vendar počasneje kot predhodna leta. Število delovno aktivnih se je v prvih štirih mesecih letos najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Pomanjkanje delovne sile ob visokem povpraševanju po delu se še naprej kaže v povečevanju zaposlovanja tujcev, ki k skupni rasti delovno aktivnih prispevajo že več kot dve tretjini. K rasti zaposlenosti prispeva tudi zaposlovanje brezposelnih, njihovo število pa se letos ob že razmeroma nizki ravni brezposelnosti zmanjšuje počasneje kot predhodna leta. Konec maja je bilo 72.012 registriranih brezposelnih, kar je 6,1 % manj kot leto prej.

Rast plač se je v prvih štirih mesecih letos okrepila, kar je skladno s pričakovanji. V zasebnem sektorju je k rasti ob konjunkturnih in demografskih dejavnikih (dobri poslovni rezultati podjetij, pomanjkanje delovne sile in s tem povezan pritisk na rast plač) prispeval še dvig minimalne plače v začetku leta. Plače so se najbolj povišale v drugih raznovrstnih dejavnostih, gostinstvu, trgovini in predelovalnih dejavnostih, torej v dejavnostih z najvišjim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Rast plač v javnem sektorju pa je predvsem odraz visoke rasti v sektorju država zaradi višjega vrednotenja večine delovnih mest, ki je bilo dogovorjeno konec lanskega leta, napredovanj, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev je v maju ostala okoli 1 %. Ob ugodnih razmerah v slovenskem gospodarstvu se je še naprej krepila rast cen na domačem trgu, ki je prvič po avgustu lani presegla 2 % (medletno). K temu so največ prispevale za 15,1 % višje cene v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, višje kot leto prej pa so bile tudi cene netrajnega blaga za široko potrošnjo. Umirjanje tujega povpraševanja negativno vpliva na gibanje cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih, ki so bile maja prvič po septembru 2016 medletno nižje, in sicer za 0,3 %.

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju nadalje zvišale, ob omejeni ponudbi pa se je promet z njimi  nadalje zmanjšal.  Cene so bile po pospešitvi v letih 2017–2018 in nadaljnji  rasti v prvem četrtletju letos medletno višje za 8,4 %. Visoka rast izhaja iz dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ki so bile višje za desetino. Med njimi so se najbolj zvišale cene družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni. Povprečna cena novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 3 % vseh transakcij, pa je bila nekoliko nižja kot pred letom, ko se je močno (za četrtino) zvišala.

Gospodarsko razpoloženje se je junija še nekoliko poslabšalo. K nadaljnjemu zmanjšanju zaupanja v gospodarstvo so tudi tokrat največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so se znižali tako ocena trenutnega stanja kot tudi naročila ter pričakovana izvoz in proizvodnja. Zaupanje v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih se po obdobju upadanja ni spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Razmeroma visoko je še vedno tudi razpoloženje potrošnikov, ki je v zadnjem obdobju dokaj stabilno.