Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 14. do 18. oktobra 2019: trg dela, plače, gradbeništvo in tekoči račun plačilne bilance

K nadaljnji rasti zaposlenosti prispeva predvsem zaposlovanje tujcev ob upočasnjenem zmanjševanju števila brezposelnih. Medletna rast plač ostaja višja kot pred letom. Aktivnost v gradbeništvu se je v zadnjih mesecih zmanjšala, kazalniki pričakovanih gibanj v naslednjih mesecih pa nakazujejo ponovno krepitev.

Rast zaposlenosti ostaja precej visoka predvsem zaradi zaposlovanja tujcev. Število delovno aktivnih je bilo v prvih osmih mesecih medletno višje za 2,8 % oz. nekoliko manj kot v enakem obdobju lani (3,2 %), kar je odraz nižje rasti gospodarske aktivnosti, nizke brezposelnosti in večjega pomanjkanja (ustrezne) delovne sile. Najvišja rast je bila v tem obdobju zabeležena v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju, ki sta hkrati tudi dejavnosti z najvišjim deležem tuje delovne sile. Sredi leta se je upočasnilo tudi padanje števila registriranih brezposelnih. Konec septembra jih je bilo 69.834 oz. 5,3 % manj kot leto prej.

Medletna rast plač je bila v prvih osmih mesecih (4,3 %) višja kot v enakem obdobju lani (3,6 %). Plače so se v tem obdobju najbolj povišale v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta in napredovanj, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače. Zvišanje minimalne plače v začetku leta je, ob še vedno razmeroma visoki rasti BDP in pomanjkanju delovne sile, vplivalo tudi na rast plač v zasebnem sektorju. Plače so se najbolj povišale v drugih poslovnih dejavnostih, gostinstvu in trgovini. Za te dejavnosti je značilna visoka stopnja prostih delovnih mest in tudi velik delež prejemnikov minimalne plače.

Vrednost opravljenih gradbenih del se je avgusta znižala tretji mesec zapored. Aktivnost je bila za 7,5 % nižja kot v enakem mesecu lani, kar je povezano tudi z visoko lansko osnovo. Po visoki rasti v začetku leta, ki je bila spodbujena tudi z ugodnimi vremenskimi razmerami, se je vrednost gradbenih del sredi leta znižala. Znižanje je bilo najbolj intenzivno v gradnji nestanovanjskih stavb, kar je povezano s poslabšanimi pričakovanji poslovnega sektorja in njihovo investicijsko aktivnostjo. V gradnji inženirskih objektov je bila umiritev zmernejša, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je - ob izrazitih mesečnih nihanjih - aktivnost povečala. Kazalnika zaloge pogodb in novih pogodb v gradbeništvu sta se proti koncu lanskega leta znižala, sredi leta pa je njuna raven višje kot pred letom. Podobno so se - po znižanjih v letu 2018 - kazalniki poslovnih tendenc v gradbeništvu letos stabilizirali. Ti podatki kažejo, da naj bi se gradbena aktivnost ponovno okrepila.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 2,4 mrd EUR (5,0 % ocenjenega BDP) in bil nižji kot leto prej. K medletno nižjemu presežku je največ prispeval nižji blagovno presežek, h kateremu so večinoma prispevali količinski dejavniki. Realna rast uvoza je bila hitrejša od izvoza, poslabšali pa so se tudi pogoji menjave. Medletno višji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov (predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka). Storitveni presežek pa je bil precej višji kot lani, prav tako so bili nižji neto odlivi primarnih dohodkov, predvsem zaradi manjših stroškov financiranja zunanjega dolga države.